petek, 17. oktober 2008

tržaški slovenci

uživala v branju
Izhodišče novega romana tržaškega pisatelja Borisa Pahorja je narodna eksistenca tržaških Slovencev, povezana z usodo dveh ljudi, ki sta v mladosti doživela hudo nasilje; ženska spolno zlorabo, moški krutost fašističnega nasilja v koncentracijskem taborišču.Med njima - starejšim Slovencem Igorjem in precej mlajšo Francozinjo Lucie se razvije ljubezenska zgodba, ki predstavlja osrednji del romana. Zaradi mladostnih travm je njuna zveza spočetka težavna, vendar preko pisem, pogovorov in srečevanj v Parizu duhovno in čustveno raste ter ju osebnostno dviga. Čeprav je zgodba romana časovno nekoliko odmaknjena, je delo, ki je izšlo ob avtorjevi 90-letnici, zanimivo predvsem zaradi razmišljanj o vpetosti slovenske kulture v evropsko.

Dejansko roman zelo prefinjeno opisuje odnos med obema glavnima protagonistoma, vendar je meni njun odnos tako tuj, da me ni pritegnil. Je pa mojster besede, o tem ni dvoma. So me pa močno osvojila razmišljanja o slovenski kulturi na tujih tleh. Vidik zamejstva, o katerem ne vem dosti.

Ni komentarjev: