nekaj kulture

Vihar je Shakespearov gledališki testament, zadnja igra, po kateri se je umaknil v rodni Stratford ob reki Avon. Gre za odrsko poezijo, polno zapletov in preobratov, ki povezuje prvine tragedije, romantične komedije in pravljičnosti. Na čarobnem otoku Prospero, Miranda, Kaliban in zračni duh Ariel ustvarjajo utopični svet, v katerem se prepletajo preteklost in prihodnost, stari in novi svet, idealizacija in realnost. Predstava je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Drame Maribor, SSG Trst in Cankarjevega doma, režiral jo je Vito Taufer, ki se ponovno loteva angleškega dramatika v neobičajni priredbi Andreja Rozmana - Roze.

Zvečer v CD - že dolgo nisem bila nad kako predstavo tako presenečena, naravnost razočarana. Sama scena in kostumi so bili dokaj pestri in domiselni, kar kažejo tudi zgornje fotke, ampak igra je bila pa skrajno karikirana, burleskna farsa. Morda je bil to režiserjev namen, ampak pri meni ni sedel. Skoraj sem se spraševala ali sem v CD, ali v Špas teatru?!

Skratka, gre za predstavo, ki je prav gotovo ne bi nikomur priporočila v ogled. So pa okusi različni in tudi razlogi, zakaj kdo hodi v gledališče. Kadar pač hočem v cirkus, grem v cirkus, kadar pa želim gledat neko "zares" zadevo, grem v teater in moti me, če me kdo zavede.

pop. je Tilen dediju pripravil koncert

v LJ. na kavici

(v miru-beri: brez otrok, ker nista hotela zraven),

po ogledu razstave A.Hranitelja

super razstava v Narodnem muzeju

Alan Hranitelj

prekosil samega sebe

iz oblek pričaral skulpture

vse v belem

sanje - sestavljene iz zrnc soli, vate, čipk, snežink,....