Zgodba ima korenine v srednjeveški historiji o ostarelem kralju (lear po keltsko pomeni mraz), ki se odloči svoje kraljestvo prepustiti tisti izmed svojih treh hčera, ki ga bo najbolj prepričala s svojo izjavo o ljubezni in predanosti. Toda samovšečni in zaslepljeni, v najmlajšo hčer preveč zaljubljeni kralj izjave napačno presodi in svoje kraljestvo preda v napačne roke, kar sicer kmalu, a vendar prepozno spozna. V trpljenje in smrt pa s seboj potegne tudi tiste, ki ga najbolj ljubijo.
Kljub temu, da gre za tragedijo in da je komad dolg več kot tri ure, je zelo gledljiv. Nenazadnje tudi zaradi fantastične igre igralcev Drame. Janiju sicer koreografija (predvsem pajac kralja) ni bila všeč, meni pa se je zdela zelo pomenska - karikatura same sebe. Kralj v pajacu pižame, močne kraljevske rdeče barve. Pajac je dobro izražal tako trenutke moči, kot tudi razžaljeno bitje v drugi polovici drame. Je pa res, da se človek pri takem "gospodu debelušniku" nehote vpraša, ali je res vse "spodaj" pod pajacem njegovo, ali so mu dali kako blazino gor ;-)))
Zanimivo je, da je izvedba tako zelo drugačna od tiste, ki sem jo gledala pred nekaj leti v CD, ko je kralja Leara igraj Radko Polič.
Vredno ogleda!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar