V tem odličnem romanu, ki ne zaostaja za svojimi predhodniki (Rod jamskega medveda, Dolina konj in Lovci na mamute), se z vznemirljivo junakinjo Ajlo vračamo vse do začetkov človeštva. S svojim izbrancem se Ajla podaja na zelo nevarno in tvegano potovanje – proč od varnega zavetja ognjišča Lovcev na mamute, neznanemu naproti. Pot ju popelje prek prelepe, a zahrbtne celine vetrovnih step – prek ledenodobne Evrope. Srečujeta se z različnimi tujci. Ajlina sposobnost nadzora nad divjima konjema in volkom povsod zbuja strahospoštovanje. Z nekaterimi se spoprijateljita, spet drugi, predvsem zaradi strahu pred stvarmi, ki jih ne razumejo, postanejo sovražniki. A sirota Ajla in popotnik Žondalar se vedno odzoveta skrivnostnemu glasu, ki ju žene naprej in še globlje v temačno in slikovito osrčje neznanega sveta. Kajti vseskozi hrepenita po kraju, ki bi mu lahko rekla dom.
Pisateljica je sestavila zgodbo, polno pustolovščin, podprto z zgodovinskim ozadjem.
Kljub več kot 800 stranem četrte knjige (deljene v dveh knjigah), sem uživala vsako stran posebej. Čeprav ob hitrem današnjem tempu komaj ujamem kak prosti trenutek za branje - še največ (in najbolj v miru) zgodaj zjutraj, ko drugi še spijo.





Ni komentarjev:
Objavite komentar