še deluje

carji so!

vesela

sem mislila, da mi bodo tale blog zbrisal, ker ni aktiven - vesela, ker mi ga pustijo

:)

preusmeritev

kot sem rekla,

evo me, tu sem zdaj:

http://m-domovanje.blogspot.com/

POMEMBNO OBVESTILO

RAVNOKAR SEM DOBILA OBVESTILO BLOGGER-JA,

DA SEM PRESEGLA KOLIČINO 1 GIGA NA TEM NASLOVU

(spoh nisem vedela, da imajo omejitev-čeprav je to logično)

TOREJ SE SELIM

KAM, VAS ŠE OBVESTIM

:-)

danes na Sv. Trojici

videl se je tudi Triglav

David je mojster

Romanje za lepoto

knjiga, ki sem jo prebrala na dušek

brala celo noč do jutra

Slikarka Tinca Stegovec, ki se je rodila leta 1927 v Beli krajini, očetu Primorcu in mami Štajerki (večino življenja pa preživela v Ljubljani), se zdaj s svojimi spomini uvršča v neveliko družbo žensk, ki so na večer življenja sedle za mizo in opisale svoje zanimivo življenje, z besedami narisale svoj avtoportret. Njeno ubesedeno romanje za lepoto je nastalo tudi zato, ker se avtorica s čopiči, iglami in rezili zaradi zdravja ne sme več izražati. V pisani besedi upodobljeni svet ima veliko stičnih točk s tistimi prizori, ki so ovekovečeni v njenih grafikah: elegantne poteze, kot bi življenje zadrževalo dih, mogoče se je pravkar zgodilo nekaj tesnobnega, mogoče se bo čez hip … Marsikaj je dvoumno in samo napol izrečeno. Tudi tišina ima poseben zven.

Knjiga, ki se me je zelo dotaknila, saj gospo Stegovčevo poznam odkar sva skupaj v komisiji UGS. Gospa se me je tudi sicer dotaknila s svojo milino in rafinirano intelektualnostjo, ki jo hote ali nehote izžareva, najbrž tudi zaradi (kot sedaj vidim) težkih preizkušenj v življenju. Skozi njeno pisanje toliko lažje razumem mojega očeta, ki sicer tako rigoroznih šikan s strani komunističnega režima ni doživel, bil pa je, prav tako kot ona, persona non grata in zato so z njim vedno delali kot z drugorazrednim državljanom (kar se je prenašalo tudi na nas otroke, ki nismo bili deležni privilegijev drugih otrok - vrstnikov - pravovernih komunističnih staršev). Trdno upam, da mu bo ta krivica nekoč popravljena (pe čeprav post mortem), saj si njegovo delo to gotovo zasluži. Čeprav se z gospo Stegovčevo v večini njenega pisnega razmišljanja zelo strinjam, pa moram priznati, da sem, kar se tiče Cerkve (kot hierarhične oligarhije), jaz do nje močno kritična. Žal predobro poznam mnoge slabe lastnosti njenih najvidnejših predstavnikov, da bi ji, kot instituciji, lahko tako slepo zaupala. Nenazadnje na račun prenekaterih njenih požrtvovalnih članov (katere osebno poznam), ki so z odrekanjem svojemu življenju in z vesoljno Ljubeznijo do vseh ljudi, prinesli pot v Življenje marsikomu.

Vsekakor mi je od cele knjige najbolj ostal v mislih nasvet dr. Trstenjaka, ko ji je svetoval: "Če hočete pozabiti, morate odpustiti." V tem vidim osnovno bistvo problema ločevanja na take in drugačne, ki se v slovenskem prostoru vleče že od druge svetovne vojne dalje. Dokler ne bomo odpustili vsak pri sebi, v svojem srcu in se s tem pomirili, ne bomo pozabili. Začeti (in odpustiti) je namreč mogoče le pri samem sebi.

ovohavanje terena

na GR na sejmu avtodomov

predpriprave

ni še padla odločitev

ali drugo leto z avtodomom, ali z avionom

po današnjem ogledu

bo odločitev še težja,

saj so nekateri avtodomi pravi lepotci

kot mini kakiji

šopek doma kot mini kakiji iz včerajšnjih dreves

svetla točka v deževnem popoldnevu

ko se vsi tiščimo kar doma

le Tilnova mladost ga je gnala s prijatelji v kino

:-)

sivi kamen, kaki, trte,...

ker je Krištof pop. spet v Atlantisu na r.d.

(spet šprica trening plavanja, ampak vsaj plava ;-))

imam čas pohecat se s slikcami

tokrat sem se dop. uštela z vremenom

pa nič hudega,

saj sem obredla same noro lepe kraje

(moram kdaj še otroka peljat tja)

za zimo

v čudovitem soncu

čeravno "mrzlem"

pripravila mamin grob

na prezimovanje

carsko

lep dan na Primorskem

prekrižarila griče od Fijeroge do morja

uživala v soncu,

čeprav je bilo dokaj mraz

je pač že skoraj zima, ni kaj

obilo panoramskih razgledov

tudi Triglav se je videl

:-)))

to pa je ples

Najbrž je ni zgodovine, ki bi lahko zajela vso veliko zgodbo »matrjoške Rusije«. Prav zato je knjiga Natašin ples nekaj posebnega, saj jo odlikuje nov, svojski pristop, še zlasti pa je knjiga uspešen poskus zaobjetja večplastnosti, raznolikosti in mnogoterosti mnogih zgodovin, predvsem kulturne, družbene in družabne.

Zgodovina Rusije in Sovjetske zveze je najbolj podlegla ideološkim interpretacijam: prednost je dajala politični in državniški plati proučevanja preteklosti, na drugi strani pa izvzeto gojila kulturno, se pravi literarno zgodovino svoje vélike, v svetovnem merilu neponovljive književnosti. Znanstvena premišljevanja o Rusiji so vselej vsaj blago ogrožali iskanje »ruske duše«, nagnjenje do vsakršnih mističnih bogoiskateljstev, hoja po robu resentimenta in romanticizma. Figesov »oddaljeni«, zunanji, a ne hladni pogled, ki se zaveda – kot se reče –, da ni »mrzlih družb«, pa Rusijo presoja na podlagi dejstev, brez zanosnih motenj. Pred nami razprostira nešteto vzporednih zgodb, življenj in usod, kakor so v času in prostoru zadnjih dvesto let vzporedno bivali tako mužiki kot aristokrati, tako ljudsko slikarstvo kot najmodernejši izzivi umetnosti, tako omikano izobraževanje kot trmasto neopismenjevanje, tako pretirano strastno hlepenje po tujih vzorih kot obsesivno varovanje lastne dediščine. Pa tudi mogočnost oblasti in nebrzdane volje do moči na eni strani ter ponižno in pohlevno, tradiciji zvesto prebijanje skozi življenje na drugi.

Veličastna freska, prikazana v tej ambiciozni knjigi, te posrka in prestavi v čase in prostore, o katerih zveš veliko in drugače, ne da bi čutil breme podatkov, virov, arhivov.

ČISTI UŽITEK BRANJA!

PRIPOROČAM SLADOKUSCEM!

se že veselim njegove nove knjige:

The Whisperers: Private Life in Stalin's Russia

v druženju 2

zdaj pa že Krištof bere dediju

in ne več obratno

;-)))

najprej delo (za šolo seveda)

danes imela vse tri: Tilna, Marka in Krištofa

potem zabava

v druženju

bratranci

Rok povedal vtise iz Indije

sobotno dopoldne na tržnici

nul nul 7

sva gledala sinoči

film je precej bv

jaz že itak nisem fen JB 007

ampak tole je pa precej mim

dvakrat sonce

četudi ne bi zunaj posijalo sonce

kot dejansko je

:-)

mi je sonce prinesla kolegica iz prejšnje sl.

in sva skupaj zavili na kosilo

v prijeten ambient

:-)))

deževni tereni

cel teden približno enako zoprn teren

še dobro, da nisem bila veliko zunaj

kdaj bo spet sonce????