Najbrž je ni zgodovine, ki bi lahko zajela vso veliko zgodbo »matrjoške Rusije«. Prav zato je knjiga Natašin ples nekaj posebnega, saj jo odlikuje nov, svojski pristop, še zlasti pa je knjiga uspešen poskus zaobjetja večplastnosti, raznolikosti in mnogoterosti mnogih zgodovin, predvsem kulturne, družbene in družabne. Zgodovina Rusije in Sovjetske zveze je najbolj podlegla ideološkim interpretacijam: prednost je dajala politični in državniški plati proučevanja preteklosti, na drugi strani pa izvzeto gojila kulturno, se pravi literarno zgodovino svoje vélike, v svetovnem merilu neponovljive književnosti. Znanstvena premišljevanja o Rusiji so vselej vsaj blago ogrožali iskanje »ruske duše«, nagnjenje do vsakršnih mističnih bogoiskateljstev, hoja po robu resentimenta in romanticizma. Figesov »oddaljeni«, zunanji, a ne hladni pogled, ki se zaveda – kot se reče –, da ni »mrzlih družb«, pa Rusijo presoja na podlagi dejstev, brez zanosnih motenj. Pred nami razprostira nešteto vzporednih zgodb, življenj in usod, kakor so v času in prostoru zadnjih dvesto let vzporedno bivali tako mužiki kot aristokrati, tako ljudsko slikarstvo kot najmodernejši izzivi umetnosti, tako omikano izobraževanje kot trmasto neopismenjevanje, tako pretirano strastno hlepenje po tujih vzorih kot obsesivno varovanje lastne dediščine. Pa tudi mogočnost oblasti in nebrzdane volje do moči na eni strani ter ponižno in pohlevno, tradiciji zvesto prebijanje skozi življenje na drugi.
Veličastna freska, prikazana v tej ambiciozni knjigi, te posrka in prestavi v čase in prostore, o katerih zveš veliko in drugače, ne da bi čutil breme podatkov, virov, arhivov.
ČISTI UŽITEK BRANJA!
PRIPOROČAM SLADOKUSCEM!
se že veselim njegove nove knjige:
The Whisperers: Private Life in Stalin's Russia
Ni komentarjev:
Objavite komentar