isti avtor

slabo vreme - več branja

David Zimmer je v letalski nesreči izgubil ženo in dva otroka. Strt od žalosti se poskuša po najboljših močeh prebijati skozi dneve, ki se vlečejo v neskončnost. Nekega večera ga do smeha pripravi nemi film komika Hectorja Manna. Zimmer je navdušen nad igralcem, ki je pred več kot pol stoletja skrivnostno izginil in o njem napiše knjigo. Kmalu po izidu Zimmer prejme skrivnostno pismo, njegovo življenje pa začne dobivati nove razsežnosti. Knjiga iluzij bo prepričala širok krog bralcev, saj se v njej v vznemirljivo celoto povežejo neizčrpne teme, zaznamovane z nespregledljivim Austrovim pečatom.

Priznam, da sem knjigo hotela prebrat malo "napočez", ker se mi je od začetka malo vlekla, ampak človeka tako potegne noter, da je ne more brati površno (če jo, izgubi nit zgodbe). Je pa meni tak postmodernistični način pisanja nekoliko težko prebavljiv - če ne bi bila fabula tako privlačna, se ne bi trudila. Vsekakor priporočam v branje, pa naj si vsak sam pride na jasno, ali mu je tak stil všeč ali ne.

Ali morda o svoji prihodnosti in ljudeh okrog sebe intuitivno vemo več, kot si dovolimo vedeti? Pogosti obiskovalci Austerjevega sveta (Orakeljska noč je bil že njegov 11. roman) se bodo počutili kot doma. Druge bi znalo tokrat še za Austerja radodarno kopičenje naključij, zgodb v zgodbi, dolgih opomb in literarnih aluzij zmesti.

" Besede so resnične. Vse človeško je resnično in včasih vemo stvari, preden se zgodijo, celo, če se tega ne zavedamo. Mogoče je to tisto, za kar gre pri pisanju, Sid. Ne za zapisovanje dogodkov iz preteklosti, temveč za pripravljanje stvari, da se bodo zgodile v prihodnosti. "

Se strinjam s kritikom, da je hudo moteče, ker je toliko zgodb v zgodbi (da se izgubš med njimi) in dolgih opomb (čez več strani). Vsekakor je Knjiga ilizuj lažje berljiva kot Orakeljska noč.