knjige med dopustom

Roman v obliki družinske sage raziskuje različne vidike turške preteklosti in sedanjosti. Svoje močne, pogosto kontroverzne uvide avtorica podaja z veliko mero inteligentnega humorja. Za usodami štirih generacij žensk, turških in ameriških potomk armenske emigrantke v ZDA, se izrisuje zgodba o armenskem genocidu, o zgodovinski amneziji, turškem nacionalizmu in položaju žensk. V središču prepletenih zgodb stoji devetnajstletna Asya, »pankrt« iz naslova, oboževalka Johnnyja Casha in francoskih eksistencialistov.

Najboljša od knjig mojega dopustniškega branja. Resnično uživala na vsaki strani. Priporočam!

V četrtem romanu iz zbirke Imperator pisatelj opiše zadnja leta življenja Julija Cezarja. Veliki voditelj se mora spopasti v najhujši bitki dotlej – napadel bo sam Rim, ki ga vodi diktator Pompej. A vojna z lastnim ljudstvom ne bo lahka. Pompej pobegne v Grčijo, kjer zbere velikansko vojsko, ki se spopade z Julijevimi legijami. Kljub premoči je Pompej poražen; uide v Egipt, kamor mu sledi tudi Julij. Tu se Julijeva zgodba preplete z usodo faraona Ptolemaja in njegove žene Kleopatre. Julij poveže Rim in Egipt ter tako ustvari največji imperij dotlej. Toda njegova moč in oblast sta tudi povod za izdajstvo njegovega najboljšega prijatelja Bruta, ki ga na koncu ubije v zahrbtni zaroti.

Kot že prejšnje tri knjige, odlično branje.

Ivan Ott, hrvaški novinar in pisatelj, sin vojaka stare, kraljeve jugoslovanske vojske, ki je med II. svetovno vojno delal v domobranskem generalštabu, je bil eden izmed otrok s Petrička. Njihove starše, bolj ali manj domobrance, so maja 1945 iz avstrijskega Vetrinja deportirali v Teharje, njih pa odpeljali na Petriček pri Celju, v dom za prevzgojo in indoktrinacijo, neke sorte taborišče za pranje otroških možganov, v katerem jih je v roke dobila »Črna vdova« - sadistična ženska, ki je imela črne oči, črne lase, črne hlače, črn pas, črne jahalne škornje in črn bič.

Po knjigi je bil posnet celovečerni dokumentarni film, ki je bil predvajan na TV Slovenija. Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu 2007 je prejel nagrado Vesna za najboljši celovečerni film, nagrado za montažo in glasbo.

Grenka knjiga spominov na otroštvo, ki ga dejansko ni bilo. Osebni prikaz dela zgodovine, ki je bil dolga leta zamolčan.

Sabine Kuegler je ‘otrok džungle’ – otroštvo je preživela med divjimi, ljudožerskimi domorodci in postala ena od njih. Ko se je pri sedemnajstih letih preselila v Švico, se ji je zdelo, kot bi jo izgnali iz raja. Od takrat je hrepenela po svoji domovini, Zahodni Papui.
Ko se po dolgih letih vrne, ugotovi, da je to njen pravi dom, saj lahko končno spet zaživi prvobitno življenje, ki ga je zelo pogrešala. Toda dežela se je spremenila, življenja vseh Papuancev so ogrožena, domorodci trpijo pod indonezijsko tiranijo, ljudje izginjajo in umirajo, ljudstvo se obupno bori za svobodo. To je boj proti krutemu sovražniku, boj, o katerem svetovna javnost noče nič vedeti.
Sabine, zdaj odrasla ženska, pa si ne more in ne sme zatiskati oči. Na svoja številna vprašanja išče odgovore, a iskanje resnice je nevarno.

Klic džungle je ganljiva pripoved o ženski, ki išče svoj prostor v svetu, pripoved o boju za preživetje, v kateri se mešata žalost in sreča, pogum in upanje. To je zgodba o vrnitvi v raj, ki utegne vsak trenutek izginiti.

Dobro nadaljevanje knjige Otrok džungle. Prebrala na dušek.